Kakor sem bil presenečen pri prvem delu, me je ta drugi del razočaral.
Lahko rečem samo to: iz poskusa ustvariti časopis svobodnega novinarja, je postal, kakor mnogi , glasilo ki poveličuje eno opcijo, v njemu pa ni več svobodnega pogleda, brez navijaštva.
Temu kar pa je sledilo po temu, ta tako imenovani peskovnik, je pa itak višek slovenske intelegence, medsebojnih odnosov in vsemogočnega ega, na žalost v glavnem vedno istih akterjov z vedno novimi niki, hvaljenja z nekimi dosežki v igri, v kateri nikoli v glavnem ne igrajo sami, ampak vedno dual ali trial, zaradi tega pa prihaja še do večjih neumnosti, ker vsi poznajo nik mogoče pa poznajoo enega od trojice, potem pa se piše vse mogoče. V večini razumem vse ki se obdajajo tukaj, v življenju sem jih že mnogo spoznal, začenja pa se v ranem otroštvu, pri igrici človek ne jezi se, ko so če kot predšolski otroki, brcali igrico in se jokali, ko niso bili prvi.
Zato tudi svoje vnuke vedno učim, to je le igra, igra je odvisna predvsem od sreče. v TW je pa še nekaj več, odvisna je od nekega danega trenutka v RL, ki ti omogoča ali si lahko prisoten v tej igri, kajti biti med uspešnimi, pomeni biti veliko za kompom ali mobijem. Torej ne prepirajte se, to ni peskovnik otroškega vrtca, če si imate tolko za povedat, si dajte po ZS, izmenjajte si skyp naslove, pa se obdelujte zasebno, ne utrujajte, perte vaše posrano perilo na svojem dvorišču, ne pa se delat še glavni v javnosti, saj zaradi vas nihče več ne bere forumov, ker se res že povsod obmetavate z enim in istim sranjem. Ja v redu, glavni ste, največji, ste cvet slovenske scene in brez vas bi zaprli to igro na slovenskem serveju. Pa če se že morte pokažte malo kulture in intelegence, še posebno če se še predstavlate kot uradne osebe.
